APDEJT.si

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Slovaški zunanji minister Juraj Blanár je obiskal Češko, kjer je hokejskemu trenerju Vladimirju Vůjteku izročil zlato medaljo za njegov prispevek k promociji Slovaške. Srečanja z češkim kolegom Janom Lipavským ni bilo, kar je po mnenju nekdanjega češkega diplomata Cyrila Svobode nenavadno.

Češka je kot prva država v Evropski uniji omejila vstop imetnikom ruskih diplomatskih in službenih potnih listov. Zunanji minister Jan Lipavský je dejal, da je ta ukrep odgovor na varnostne pomisleke. Prepoved vstopa velja za ruske diplomate in uradnike.

Češka je na svoj seznam sankcij dodala pet gruzijskih uradnikov, vključno z namestnikom ministra za notranje zadeve, tremi sodniki in tožilcem, zaradi njihove vloge v nasilnem zatiranju protestov v letih 2024 in 2025. Ta ukrep je bil sprejet na predlog zunanjega ministra Jana Lipavskega.

Rusko zunanje ministrstvo je češko prepoved vstopa za imetnike ruskih diplomatskih potnih listov označilo za 'nor ukrep'. Poleg tega je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da so bile nedavne parlamentarne volitve v Moldaviji, na katerih je zmagala proevropska stranka PAS, lažne.

Neznanci so z vulgarnimi risbami in napisi v češčini oskrunili stavbo češkega veleposlaništva v Moskvi. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejanje označil za nesprejemljiv napad. Češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, bo ruskemu zunanjemu ministrstvu predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije o incidentu.

Češko veleposlaništvo v Moskvi je bilo tarča vandalov, ki so stavbo premazali z vulgarnimi napisi v češčini. Češki zunanji minister Jan Lipavský je napovedal, da bo češki veleposlanik v Rusiji, Daniel Koštoval, ruskemu ministrstvu za zunanje zadeve predal protestno noto, v kateri bo Češka zahtevala informacije in kompenzacijo. Ruska policija, ki bi morala varovati območje veleposlaništva, ni preprečila vandalizma.

Evropska unija razmišlja o uvedbi novega paketa sankcij proti Rusiji, ki bi omejil potovanja ne samo za ruske diplomate, ampak za vse zaposlene v ruskih diplomatskih predstavništvih, vključno s konzularnim, administrativnim in tehničnim osebjem ter njihovimi družinskimi člani. Rusija je te načrte označila za izraz rusofobne histerije, ki bo na koncu škodovala samim državam članicam EU.

Člani Uefe naj bi podpirali začasno izključitev Izraela iz evropskega nogometa. Republikanski zakonodajalec s Floride predlaga prepoved uporabe izraza "Zahodni breg" s strani državnih agencij in uvedbo izraza "Judeja in Samarija". Hči republikanskega senatorja iz Nove Mehike je kritizirala očeta zaradi potovanja v Izrael, ki ga je označila za "propagando".

Donald Trump je izrazil veliko razočaranje nad Vladimirjem Putinom in ocenil, da je čas, da se vojna v Ukrajini konča. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ocenil, da je Trump sedaj Ukrajini bližje kot kdajkoli prej, poljski premier Donald Tusk pa je posvaril pred ustvarjanjem iluzij glede spremembe Trumpove retorike do Ukrajine.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da Rusija ni sposobna hitro premagati Ukrajine, in poudaril, da je Rusija stabilna ter nima druge možnosti kot nadaljevati konflikt. Kremelj je označil idejo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, za napačno. Dodali so, da je Putin večkrat ponudil rešitev temeljnih vzrokov ukrajinske krize, a so jo ZDA in Evropa kategorično zavrnile.

Češka je v nedeljo napotila helikoptersko enoto s tremi helikopterji Mi-171Š in do 150 vojaki na Poljsko. Ministrica za obrambo Jana Černochová je sporočila, da je odločitev odgovor na rusko kršenje zračnega prostora sosednjih držav. Enota bo na Poljskem ostala največ tri mesece.

Latvija je zaprla svoj zračni prostor nad mejo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je sporočil državni radio LSM, ki se sklicuje na obrambnega ministra Andrisa Sprudsa. Leti so prepovedani najmanj do konca tega tedna, začenši z današnjim dnem ob 17. uri. Pred tem je tudi Poljska sporočila, da zapira meje z Belorusijo.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s svojega položaja, ker se ni mogel strinjati z ukrepi proti Izraelu. Veldkamp je izjavil, da ne more storiti ničesar, da bi povečal pritisk na Izrael. Na Švedskem se krepijo glasovi za premik veleposlaništva v Jeruzalem in ponovno vzpostavitev trgovine z orožjem z Izraelom. Češki zunanji minister Jan Lipavský pa je poudaril, da podpora Izraelu ne pomeni podpore vsem dejanjem Netanjahujeve vlade.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA ni prineslo preboja glede ukrajinske krize. Medtem ko je češki zunanji minister Jan Lipavsky Putinove izjave o vojni označil za 'blebetanje', je ruska stran srečanje razglasila za zmago. Ameriška prva dama Melania Trump je Putina pozvala k izpustitvi ukrajinskih otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi kmalu obiskal Washington na srečanju s Trumpom.

Evropski voditelji so ponovili, da se ukrajinske meje ne smejo spreminjati s silo, in poudarili, da pot do miru ni mogoča brez sodelovanja Ukrajine. Madžarski premier Viktor Orban ni podprl skupne izjave 26 voditeljev držav članic EU o pravici Ukrajine do samoodločbe.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Dve izraelski organizaciji za človekove pravice sta Izrael javno obtožili genocida v Gazi, kar je prelomilo izraelski tabu, medtem ko obtožbe o antisemitizmu služijo kot odgovor. Češka je medtem izrazila mnenje, da priznanje Palestine trenutno ni produktivno, saj Gazo nadzoruje Hamas. Nekatere zahodne države si prizadevajo za priznanje Palestine, da bi končale vojno v Gazi in zagotovile dolgotrajen mir, česar pa Izrael in ZDA ne podpirajo. Arabske države in EU se strinjajo, da mora Hamas položiti orožje in se umakniti iz Gaze, s ciljem demilitarizirane Palestine ob Izraelu. Izraelski minister Ze'ev Elkin je celo zagrozil z aneksijo delov Gaze, da bi povečal pritisk na Hamas, kar bi uničilo rešitev dveh držav.

Rusko zunanje ministrstvo je sestavilo seznam zahodnih politikov, ki po njihovem mnenju uporabljajo sovražni jezik proti Moskvi, in jih označilo za 'rusofobe'. Na seznamu so med drugim nemški kancler Friedrich Merz, šefica unijske diplomacije Kaja Kallasova, generalni sekretar Nata Mark Rutte ter italijanski predsednik Sergio Mattarella. Iz Češke sta na seznamu tudi predsednik Petr Pavel in minister za zunanje zadeve Jan Lipavský, pa tudi Pekarová.

Nekdanji koordinator bitcoin afere David Uhlíř je izjavil, da mu je ministrstvo za pravosodje zagotovilo vse podlage in da v uradu ni našel nobenih 'kostlivcev'. Ministrica za pravosodje Eva Decroix je pojasnila, da nadaljnje angažiranje Uhlířa ne bi bilo ekonomično, saj je afera sedaj v celoti v rokah policije. Decroix je napovedala, da bo Uhlíř pripravil končno poročilo o svojem delovanju.

Francoski Rassemblement National (RN) je potrdil svojo brezpogojno podporo Izraelu in Benjaminu Netanjahuju, prevzemajoč njihove izjave. Češki predsednik Petr Pavel je po pogovorih z zunanjim ministrom Janom Lipavskýjem izjavil, da priznanje Palestine ne vidi kot produktivno, saj Gazo nadzira Hamas. Pavel je dodal, da so pogostejše konzultacije med politiki glede izraelsko-palestinskega konflikta potrebne, da se uskladijo mnenja med njim in vlado Petra Fiale.

Ukrajinski obrambni minister Denys Šmyhal je ocenil, da je bil proces mobilizacije v Ukrajini v 90 % zavestna odločitev posameznikov, ter razkril, da je Ukrajina blizu razvoja lastnih balističnih raket. Medtem je Varnostna služba Ukrajine (SBU) razkrila ruskega vohuna, inštruktorja pilota ukrajinskih zračnih sil, ki je Rusiji posredoval podatke o letalih F-16 in Mirage.

Ruski FSB je poskušal izvesti atentat na poveljnika Sergija Filimonova iz enote "Da Vincijevi volkovi" z uporabo prevaranega veterana ATO, ki je mislil, da dela za ukrajinsko obveščevalno službo, vendar je SBU to preprečila. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obiskal podjetje v kijevski regiji, ki proizvaja elektroniko in občutljive komponente za rakete, drone in varne komunikacije, kjer je poudaril napredek pri proizvodnji pametnega orožja.

V Ukrajini so izbruhnili obsežni protesti proti predsedniku Volodimirju Zelenskemu zaradi novega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, kot sta NABU in SAPO. Demonstranti so Zelenskega označili za "Hudiča" in zahtevali njegovo odstavitev. Medtem ko je Zelenski napovedal nov zakon za zagotovitev neodvisnosti teh organov, so se protesti nadaljevali. Kritiki iz EU izražajo zaskrbljenost, da ukrajinska poteza ogroža njene ambicije za članstvo v EU in evro-atlantsko sodelovanje, nekateri pa menijo, da je zahodna pomoč spodbudila Kijev k takšnim korakom. Med drugim je ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene pozvala k prenehanju podpore Zelenskemu. Ruski predsednik Vladimir Putin je signaliziral pripravljenost na mirovna pogajanja, vendar z nespremenjenimi zahtevami po ozemeljskih in geopolitičnih ciljih.

Rusija je izvedla obsežen napad s 103 droni in štirimi raketami na Ukrajino, pri čemer so v regiji Harkov umrle tri osebe, vključno z desetletnim otrokom, v Čerkasijah pa je bilo ranjenih deset ljudi. Istočasno so ukrajinski droni napadli rusko mesto Soči, kjer je bil uničen skladišče z gorivom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo v parlament vložil nov predlog zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost protikorupcijskih institucij. Ta poteza je sledila opozorilom evropskih politikov, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, da sporna zakonodaja ogroža ukrajinske ambicije za članstvo v EU.

Po podpisu zakona št. 12414, ki naj bi omejil neodvisnost NABU in SAPO, so izbruhnili protesti v več ukrajinskih mestih, ki trajajo že drugi dan kljub prepovedi demonstracij med vojno. Vodja NABU Semen Kryvonos je ostro obsodil zakon, češ da uničuje protikorupcijsko infrastrukturo, ki je bila zahtevana po Majdanu. Kljub temu je predsednik Zelenski obljubil, da bo predlagal nov zakon za krepitev teh agencij.

Češka je v 18. paket protiruskih sankcij Evropske unije, ki ga je pomagala pripraviti, vključila klavzulo proti izogibanju. Ta določa, da se lahko od izvoznika zahteva pridobitev dovoljenja, če obstaja sum, da bi blago prek tretje države lahko končalo v Rusiji. Omenjeni paket sankcij Madžarska pozdravlja, saj meni, da bo bistveno zaostril omejitve proti ruski naftni in energetski industriji. Zunanji minister Jan Lipavský (nestr.) je izjavil, da so s tem zadali najmočnejši udarec vojnemu agresorju.